Tale post bo nekaj posebnega v svoji neposebnosti. Včeraj sem si pač moral na hitro oprati nekaj kratkih hlač in gat. A ko se človek loti tega opravila rabi v osnovi dvoje - pralni prašek in pralni stroj. No, če hoče gužvo pač doda še mehčalec, pa sredstvo proti vodnem kamnu, pa čimveč drobiža v žepih.Tako sem odhitel v trgovino, kjer sem med več deset različnimi praški povlekel na plano enega z prav zanimivo barvito embalažo. V trenu oka prodano, nasploh, ker je na njem pisalo, da je prijazen do narave in ljudi in da še lepo diši. Pridem domov, škarje v roke pa ajd odrežem, po označeni črti. Usodna napaka!
Vame je namreč zazijala na široko odprta vreča polna praška. Ja, človek misli, da imajo zipp-zapiralko, jebiga - nimajo! Premečem in pregledam navodila koliko belega prahu vsujem za eno pranje in lepo piše eno dozo - 150 ml za 4-5 kg perila. Brskam, brskam - doze nikjer.
Jebemumater - kaj naj grem zdaj v kuhinjo po tehtnico pa naj tole zvagam, al kaj?
Vsul sem, dokler predalček za prašek ni bil poln. Boljše več, kot premalo.
Še enkrat sem ugotovil na svoji koži, da embalaža ni vse, povečini je le dobra kamuflaža za sranje. Od zdaj naprej kupujem tekočega.



4 comments:
Isti problem - isti prašek. Nategnejo me lahko le enkrat. Pika.
Ja no.
Luna praški so zanič. Svaka čast Dickson da si se tudi ti spustil na tas podočja.
Tekoče je najboljše!
Objavite komentar