21. februar 2008
Objava v Blogoroli
Ne bom rekel, da nisem bil šokiran, ko mi je bitje, katerega že od kar ga je moja mati izstrelila na beli dan kličem za brata, v roke porinilo revijo Blogorola imenovano. Do sedaj je veljalo, da je po njegovi obdelavi (branju) vseh knjig in revij od teh ostalo bore malo, a ne tokrat. Kot mati Cankarjeva je slovesno in ponosno, kot je ona skodelico kave, predme položil enajsto številko Blogorole. Objavili so prispevek iz tvojega bloga; se mu je tresel glas. In res na 28 strani dotične revije, se je na papirju svetil moj zapis, ki sem ga objavil na blogu na temo urejenosti mednožnih gozdičkov. Bil sem počaščen in ponosen tistih nekaj sekund, dokler se dotična revija v sekundi ni spremenila v okroglo gmoto, katera je mojemu bratu očitno predstavljala žogo, s katero je med stoli in mizami preigral vse, ter ob šanku zabil gol z naročilom dveh B52 na moj račun. Je moj brat osamljen primer takega pacienta ali se to dogaja tudi vam?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)



3 comments:
S tvojim bratom defintivno nikoli ne bom jedla golaža. Tko! :)
waw...čestitam dicky... :)
Še velik objav v blogoroli ;)...
Thx.
Nymph: K boš ready za golaž, javi.
Laura: Thx.
Objavite komentar