Jogging v smogu

Bližajo se ponovno meseci, ko bodo rajcih dekleta in matere pokazale vse svoje adute, ki jih bodo sramežljivo prekrivale le majhne krpice na dotičnih vročih delih njihovih teles, še te pa bo seveda iz njih trgala domišljija v glavah nas alfa samcev.
Nimajo pa vsa dekleta karakterja in volje, da bi se skozi celo zimo, ko okrog pohajajo v do vratu zapetih debelih plaščih in skrivajo svoja lepa telesca, prehranjevale zdravo. Pozimi pojesti tri BigMace za večino deklet ni problem. Pojesti kaj več kot tri listke solate v teh mesecih, ko večina preide na anoreksične diete, pa je smrtni greh, katerega se lahko odpusti le z izbruhanjem odvečne hrane. Tudi obisk v fitness, pilates in raznih drugih raztegni-nategni telovadnih centrih se v teh prvih spomladanskih dneh znatno poveča, saj se dekleta zavejo, da se bo potrebno stlačiti v lanske kopalke. V teh norih časih vsiljevanja telesnih oblik preko vseh možnih medijev, se nekatera dekleta odločajo za rahlo suicidalne oblike doseganja teh ciljev. V bitko z dekagrami, ki so se jim nabrali čez zimo, se podajo z tekom ... tečejo kot bi jim šlo za življenje. Jebemti, gibanje je zdravo ... več kot bom pretekla, bolj bom lepa ... run Forrest run ...
No, in potem jih vidiš, te tekaške kamikaze v supergah za deset evrov; celo v čevljih sem jih že opazil nekaj, ki si uničujejo kolena in kolenske vezi z tekom po asfaltu in to v centru mesta ob najbolj prometnih cestah. Dihajo, globoko z polnimi pljuči, dihajo smog. Najbrž jih ne more ustaviti nihče, vsaj dokler je v njihovih glavah prepričanje, da je za lepoto potrebno trpet, včasih celo umret. In na koncu smo za vse seveda krivi mi, samci ... saj hočejo biti lepe za nas, jebemti ... itak.