Bunker Baza

Včeraj se je spet po dolgem času zbrala naša družba gverilcev v enem od še zadnjih bifejev, ki spominjajo na beznice revolucije.
Natakarica Mici z brki za šankom, obrabljeni stoli in mize, ki so v svoji zgodovini prestali vse razen vesoljnega potopa, maršalova slika skupaj z trpečim odrešenikom na steni, zbor pijančkov, cigumigu muzika, odkrušeni kozarci, smrdeč wc ... Vse kot pred pedesetimi leti, z dvema izjemama. V lokalu ni dimne zavese čikpuhalcev, zaradi tega so zavese posledično dva odtenka manj rumene kot prej.
Bunker Baza, kot imenujemo še enega redkih lokalov v centru, ki ga niso preuredili v fancy lokal za polikano kapitalistično plemstvo ali njihovo razvajeno otročad. Gnezdo utopičnih idej revolucije, kjer so se rojevale ideje in otroci (v dobesednem smislu), ter hrabro pod mizo ali šank padala telesa omamljenih borcev. Dinozaver med lokali, katerega prag lahko prestopi le noga človeka, čistega v srcu in spokojnega v duši. In tako naj ostane na veke vekov. Amen.
Menite, da bi bilo potrebno takim lokalom, dati status zgodovinskega spomenika?